Evropska komisija je dejavno in zdravo staranje opredelila kot velik družbeni izziv, ki je skupen vsem evropskim državam, in področje, ki predstavlja velik potencial za Evropo, da postane pri zagotavljanju inovativnih odzivov na ta izziv vodilna v svetu. Stopnja vključenosti starejših moških v učne in družbene dejavnosti v skupnosti je nizka, kar vpliva na njihovo zdravje in počutje. Raziskave, opravljene v različnih državah (Kump in Jelenc Krašovec, 2007; Fragoso, Marques in Lança, 2014 idr.), so pokazale, da je delež starejših, ki so vključeni v programe organiziranega izobraževanja, precej majhen. Ali so se starejši pripravljeni udeleževati programov organiziranega izobraževanja, je odvisno od njihove ravni izobrazbe, poklica, spola in počutja.

Osnovno izhodišče predlaganega projekta je pomislek glede tega, da so starejši moški običajno pozabljena manjšina v okviru  programov učenja starejših odraslih ter  da so posledično napačno razumljeni in zapostavljeni. Projekt temelji na številnih dejstvih in izsledkih o učenju starejših odraslih; opazimo lahko spolno diskriminacijo v starosti, ki je v nasprotju s stereotipnim prepričanjem, da so moški na splošno privilegirani; saj namreč več kot tri četrtine udeležencev izobraževanja starejših odraslih predstavljajo ženske. Obstoječe raziskave kažejo, da velika skupina izobrazbeno in družbeno marginaliziranih starejših moških doživlja osamljenost in izključenost. Moški, zlasti tisti manj izobraženi in socialno prikrajšani, pogosto niso dejavni v društvih in združenjih v svojih skupnostih in so izključeni tudi iz izobraževalnih dejavnosti.

Raziskave, opravljene v Avstraliji (Golding, 2011 idr.) in nekaterih evropskih državah (Withnall, 2010; Golding, Mark in Foley, 2014), so pokazale, da starejši moški pogosto potrebujejo in želijo drugačne možnosti za dejavno družbeno vključenost v svojih skupnostih. Prav tako je pomembno omeniti, da jih prostovoljska združenja pri identificiranju različnih starostnih skupin in spolov ne obravnavajo kot pomembne akterje skupnostnega učenja; ta vidik je treba krepiti, razvijati in izvajati v skladu z andragoško teorijo in prakso ter lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost (glej skupni strateški okvir EU, člen 28). Na podlagi opisanega je nujno še naprej raziskovati učne potrebe in želje starejših moških, krepiti (majhno) vlogo skupnosti pri učenju in lajšati proces vzpostavljanja ospolnjenih (gendered) (lokalnih) politik vseživljenjskega učenja, ki bodo jemale v obzir družbene realnosti starejših moških.